Dadis wonaa "Asiis", Gine wonaa Muritani
Hanki, aljumaa 15 saawiyee 2010, Belees Kompaawore e Seneraal Seekubaa Konaate e Muusaa Dadis Kamara, ciifii nanondiral wonande ngonka politik to Gine, ngam yaltinde ɗum e iiñcuru wonnoo e mum ndu. Geɗe ɗiɗi ina maantini e ngaal nanondiral : Dadis heddotoo ko Burkinaa, ina jokka safraade, Seekubaa Konaate ardotoo yolnde hakkunde nde, woni lebbi jeegom payɗi, hade woote gardagol leydi ndi yuɓɓineede. Ko teskini heen, ko addani en wiyde «Dadis wonaa Asiis»,
Hiirde pinal duɗal Lewlewal Badru
Catal F.Ɓ.P.M. Daar Nayiim ina tintina banndiraaɓe kala wonde ina yuɓɓina hiirde Pinal. Ina wayi no jogii njuɓɓudi ndeen hiirde ko Duɗal Lewlewal Badru. Hiirnde nde waɗata ko ñalnde aljumaa 29/01/2010 to Daar-Nayiim, to nokku biyeteeɗo Soon 2 (Zoon 2), waktu 10ɓo e feccere jamma. Ina teddiniraa hiirde nde : Yiilirde Ngenndi Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani e denndaangal cate Fedde nde gonɗe e Nuwaasoot
KJPF: Ñalawma teddungal e horma Ceerno Murtuɗo Joop
“So ɓee anyii men haa ɓe waririi men gooto-gooto ngam yo men ɗalu men acca janngugol pulaar, ɓe gaynataa, ɓayri so ɓe warii men ɗoo men yiitidoyay laakara toon men waɗa duɗe amen men jannga, men janngina pulaar.” Ko aan Mammadu Samba Joop “Murtuɗo” haalunoo ɗum. Ka won-ɗaa fuu Moodibbo, nyalnde 26 bowte (dujambar), si a jalaano weltaare woo a moosuno ko neeɓi. Nyaalande nde teddiniraɗaa, innitiraɗaa, tawa kadi fof feƴƴirii no yiɗirɗaa noon.
Mbar Muritani heboraani wontude Gantanamo ?

Guwernamaa Abdul Ajiiju yettinii Asammbelee Ngenndi eɓɓaande sariya memtotooɗo sariya 2005-047 mo 20 suliyee 2005, jowitiiɗo e hare feewde e ownugol. Ko teskini e ngol memtagol ko ƴettude kuule ɗe kormaaki yoga e dame Doosɗe leydi (Constitution) walla nii mbiyen ko kuule jaɓɓooje ɗum, nduttoo njaɓɓa hakkeeji gorwori ɗi aadee. Hol ko waɗi en wiyde noon? Waɗi en wiyde noon ko ɗiiɗoo yeruuji:
Gaasuuji ɓeydooji nguleeki weeyo

- Go’o : Mbiimtam ndiyam (so a fasnii ndiyam, aɗa yiya ko wayi no cuurki nii ina wiimtoo : ko ndiyam wonti ɗoon cuurki). Gaasuuji gaddoojii seer ɗii kala so ndenndinaama, mbiimtam ndiyam wonata heen ko 70%. Kono, nde tawnoo ɗam ɓooyataa e weeyo (balɗe 10 so heewii), batte majjam e ɓeydagol nguleeki ina pamɗi (ɗam wontata ko duule walla lay). Yanti heen, wonaa golle aadee ngaddata ɗum, sibu ɗum jeyaa ko e baylagol diƴƴe gaadorangol.
Batu Kopenhag e baylagol ngonka weeyo
Pottital mawngal udditii ñalnde 7 desammbar to Kopenhag, leydi Danemark. Ngal woni pottital ɓurngal mawnude jowitiingal e kilimaa (Ngonka weeyo) caggal pottital baɗnongal to Kiyoto, leydi Japon, ngal nanondire mum puɗɗii siyneede e hitaande 2005. Fayndaare ndeeɗoo joɗnde ko etaade dañde nanondiral adunankeewal ngam ustugol gaasuuji gaddooji ko wiyetee «seer» ko. 193 leydi mbismaama e joɗnde he ngam lelnude kuule ustooje geɗe ɓeydooje nguleeki. Huunde saɗtunde nde tawnoo faggudu leyɗe keewɗe ko heen tuugii (Amerik e Siin walla leyɗe jogiiɗe petroŋ).
Nguurndam Tomaa Sankara (2)
Tomaas Sankara ko almuudo belɗo hakkille, laaɓtuɗo kaaɗtudi. Hitaande fawtii heen, caggal nde o heɓi berwe makko, o wayli tufnde, o waɗi kawgel ngam faytude e konunkaagal. Alla walli mo, hoddiro e fartaŋŋe ngonani mo, o jaɓɓaa e duɗal konunkaagal, ngal ɓe mbiyata ''Piritanee konunkooɓe kajogo'' to sahre Wagadugu. Nde baaba makko nani ɗum, haawaa. Ko adii fof o tintinaani ɗum e ko refti heen, o jooɗtoranooki, kanko baabiraaɗo o wonde Tomaa Sankara ena weliri noon fof hakkille.
Ko e ngaal duɗal, o nanata jippineede Moriis Yame-oogo e jappeere yiilirde ngenndi.
Gine: Warngo ngon accaali haa jooni

Haa jooni konu Gine ngun hino jokki fellugol ɓiɓɓe leydi ɓe wi’aali, waɗaali hay huunde. Ɓe lamndaaki hay huunde si wonaa wuurugol e deeƴere e ɓuuɓtu-ɓernde. E tenen feƴƴuɗo, kure miniteeriiɓe CNDD ɗen ko e suka mo duuɓi 20 hawri e mum: Mustafaa Jallo, janngoowo jaaɓi-haaɗtirde, iwdi Gonngoore-Pita, mo Alahajji Abdullaahi Paate e Binta Jallo. Tawi himo ka ɗatal Le Prince, kartiyee Bammbeto, Konaakiri. Mustafaa ko ɓiɗɗo bajjo mawɓe muuɗum.
89-91 : ceedtagol Iselmu wul Abdel Kadeer : "Ko seeɗa nganndu-ɗon heen"
Iselmu wul Abdel Kader, hay mo anndaa ɗum, nanii ɗum. O woniino guwerneer ko juuti, ɗo Eeeleega ɗo, o wonii Guwerneer to Kayhayɗi e to Sehilbaabi. Eeleega noon, yimɓe fof ina nganndi ina ɓadii no feewi Aajilaan, tuddunde konu, ɗo warngooji keewɗi mbaɗaa e hitaande 1990-1991, ina ɓadii Baabaaɓe e Wocci e Mbañu e Sori Maale e Wenndiŋ… . E kitaale 89-90, warngooji keewɗi mbaɗaama e daande maayo diiwaan Barakna o. Oon sahaa, ardinoo diiwaan o ko biyeteeɗo Mohammed Lemin Saalem wul Dah.
Fulo Google kam e topirɗe bellitaaɗe

Ñalnde 21/12/09 : Banndiraaɓe golle fulo ina kimmani en sanne. Eɓɓaaɗe ɗee kala poti e men : eɓɓaande Google "Pulaar e ɗemngal ma", Eɓɓaande Pootle (ngam firde topirɗe bellitaaɗe) eɓɓaaɗe goɗɗe jogorɗe arde. Kala ko waawi heen waɗeede ko e nafoore ɗemngal ngal. Hammu men tan ko yo Pulaar/Fulfulde ƴellito. Kala keɓiiɗo e wallitde huunde yo tiiɗno yaha to jakkaa : google-e-pulaar
