Ko ɗo ngon-ɗaaFaggudu
Faggudu
Ngaynaaka e ngaynaandi

Ngaynaaka ko ndeenka. Gaynaako ko deenoowo. Ndeenka so wontii nduumiika jamma e ñalawma, kaan nattii ndeenka, wontii ngaynaaka. Gaynaako ko deenoowo jawdi ndariindi, njahoori, njaaroori koyɗe. Kono no pulfule mbaydi, so tawii ko to Gelgooji, gaynaako ko duroowo, ngaynaaka ko durde...
Boowal bolokaaji «boɗeeji» yeeyaama
So eɗen ciftora, ɗi kelanoo ko e hitaande 2009, caggal kuudetaa 6 ut 2008. Gila ndeen ko boowal tan wonnoo ɗoon, yimɓe fof ina naamnoo hol ko ngal jogori waɗteede ? Jooni, laaɓii; ngal yeeyaama. Hade maggal yeeyeede ngal feccitaa ko e lowe jeetati. Ko ɓeeɗoo coodti ngal :
- Sosiyetee biyeteeɗo Hel Ghadda heɓii heen lowe tati (3)
- Sosiyetee biyeteeɗo Azizi wul el Mamy heɓii heen lowre (1)
- Sosiyetee jokkiiɗo e SNIM heɓii heen lowe ɗiɗi (2)
- Banke Dowrowo Muritani (Banke sentaraal) : lowe ɗiɗi (2)
Boowal ngal fof yeeyaa ko fotde miliyaaruuji 5 e 635 miliyoŋ ugiyya.
Kolaaɗe waalo e jom jawdi en
Pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ina ñiŋa teettugol kolaaɗe daande maayo
Ardiiɓe pelle jeyaaɗe e Dental pelle Ngenndiije Daraniiɗe Jojjanɗe Aadee (FONADH) njuɓɓinii yeewtere jaaynde ñalnde altine 27 desammbar 2010, ngam ñiŋde tettugol kolaaɗe daande maayo. Mammadu Saar, gardiiɗo Dental ngal teskiima wonde « gila ewenmaaji 1989, leyɗe yimɓe hoɗɓe daande maayo
Kolaaɗe waalo e jom jawdi en

Pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ina ñiŋa teettugol kolaaɗe daande maayo
Ardiiɓe pelle jeyaaɗe e Dental pelle Ngenndiije Daraniiɗe Jojjanɗe Aadee (FONADH) njuɓɓinii yeewtere jaaynde ñalnde altine 27 desammbar 2010, ngam ñiŋde tettugol kolaaɗe daande maayo. Mammadu Saar, gardiiɗo Dental ngal teskiima wonde « gila ewenmaaji 1989, leyɗe yimɓe hoɗɓe daande maayo ceeraani e teetteede, tawi ko e ballondiral e jooɗaniiɓe laamu ngu e ɗiin nokkuuji, yimɓe ɓee fof e hollitde mettere mum en.
Kolaaɗe waalo e jom jawdi en
Booñ Kopporeeje Adunanke (FMI) welditii e Muritani

Booñ Kopporeeje Adunanke (Fond Monetaire International –FMI) jaɓii tottude Muritani ballal 80 miliyoŋ dolaar (fotde miliyaaruuji 20 ugiyya). Habri ɗum ko Amor Tahari, cukko hooreejo FMI, ñalnde alarba 16 settaambar to Nuwaasoot. Amor Tahari arii Nuwaasoot gila 8 lewru ndu ngam heblude garaangal e leydi he lappol FMI potngol yeewtitde e Muritani tuugnorɗe kese.
Jokkondiral Umar Bah Mboyna e Abdul Kariim Sih to Juude Jeeri

Abdul : ko mi liggotonooɗo e laamu, ngartu-mi ko e wuro am, woni haaju am tan ko pinal . Caggal nde teskii-mi ŋakkeende pinal e maggo, e teskaade sukaaɓe ɓe ngonani tan ko uujde fayde teeruuji, kadi miɗo dilla to bannge dawrugol caggal waylo waylooji keewɗi ɗi.
Fooyre Ɓamtaare : Abdul ko a tergal Fedde Ɓamtaare Pulaar ngonno-ɗaa, mbete haa jooni aɗa dilla heen?
OMVS ina felliti waɗde taaɓal

Gila hanki, 31 mars 2008, wiɗtooɓe (annduɓe) ummoriiɓe e janngirɗe toowɗe (iniwersiteeji) leyɗe jeyaaɗe e Fedde Peewnugol Maayo Senegaal (OMƁS) nana ndenti e batu mawngu ngam yuurnitaade kuccam fedde nde. Ina jeyaa e payndaale nguuɗoo batu renndinngu annduɓe ummoriiɓe ɗum noon, Mali, Gine, Muritani e Senegaal,

