Ko ɗo ngon-ɗaaFaggudu

Faggudu


Ngaynaaka e ngaynaandi

Sefre na'i
Sefre na'i

 

Ngaynaaka ko ndeenka. Gaynaako ko deenoowo. Ndeenka so wontii nduumiika jamma e ñalawma, kaan nattii ndeenka, wontii ngaynaaka. Gaynaako ko deenoowo jawdi ndariindi, njahoori, njaaroori koyɗe. Kono no pulfule mbaydi, so tawii ko to Gelgooji, gaynaako ko duroowo, ngaynaaka ko durde...

Boowal bolokaaji «boɗeeji» yeeyaama

 

So eɗen ciftora, ɗi kelanoo ko e hitaande 2009, caggal kuudetaa 6 ut 2008. Gila ndeen ko boowal tan wonnoo ɗoon, yimɓe fof ina naamnoo hol ko ngal jogori waɗteede ? Jooni, laaɓii; ngal yeeyaama. Hade maggal yeeyeede ngal feccitaa ko e lowe jeetati. Ko ɓeeɗoo coodti ngal :

  • Sosiyetee biyeteeɗo Hel Ghadda heɓii heen lowe tati (3)
  • Sosiyetee biyeteeɗo Azizi wul el Mamy heɓii heen lowre (1)
  • Sosiyetee jokkiiɗo e SNIM heɓii heen lowe ɗiɗi (2)
  • Banke Dowrowo Muritani (Banke sentaraal) : lowe ɗiɗi (2)

Boowal ngal fof yeeyaa ko fotde miliyaaruuji 5 e 635 miliyoŋ ugiyya.

Kolaaɗe waalo e jom jawdi en

Saraaji Ɓoggee
Saraaji Ɓoggee

Pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ina ñiŋa teettugol kolaaɗe daande maayo

Ardiiɓe pelle jeyaaɗe e Dental pelle Ngenndiije Daraniiɗe Jojjanɗe Aadee (FONADH) njuɓɓinii yeewtere jaaynde ñalnde altine 27 desammbar 2010, ngam ñiŋde tettugol kolaaɗe daande maayo. Mammadu Saar, gardiiɗo Dental ngal teskiima wonde « gila ewenmaaji 1989, leyɗe yimɓe hoɗɓe daande maayo

Kolaaɗe waalo e jom jawdi en

Maande Fonadh
Maande Fonadh

 

Pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ina ñiŋa teettugol kolaaɗe daande maayo

Ardiiɓe pelle jeyaaɗe e Dental pelle Ngenndiije Daraniiɗe Jojjanɗe Aadee (FONADH) njuɓɓinii yeewtere jaaynde ñalnde altine 27 desammbar 2010, ngam ñiŋde tettugol kolaaɗe daande maayo. Mammadu Saar, gardiiɗo Dental ngal teskiima wonde « gila ewenmaaji 1989, leyɗe yimɓe hoɗɓe daande maayo ceeraani e teetteede, tawi ko e ballondiral e jooɗaniiɓe laamu ngu e ɗiin nokkuuji, yimɓe ɓee fof e hollitde mettere mum en.

 

Kolaaɗe waalo e jom jawdi en

Booñ Kopporeeje Adunanke (FMI) welditii e Muritani

Maande FMI
Maande FMI

Booñ Kopporeeje Adunanke (Fond Monetaire International –FMI) jaɓii tottude Muritani ballal 80 miliyoŋ dolaar (fotde miliyaaruuji 20 ugiyya). Habri ɗum ko Amor Tahari, cukko hooreejo FMI, ñalnde alarba 16 settaambar to Nuwaasoot. Amor Tahari arii Nuwaasoot gila 8 lewru ndu ngam heblude garaangal e leydi he lappol FMI potngol yeewtitde e Muritani tuugnorɗe kese.

Jokkondiral Umar Bah Mboyna e Abdul Kariim Sih to Juude Jeeri

Natal
Natal

Abdul : ko mi liggotonooɗo e laamu, ngartu-mi ko e wuro am, woni haaju am tan ko pinal . Caggal nde teskii-mi ŋakkeende pinal e maggo, e teskaade sukaaɓe ɓe ngonani tan ko uujde fayde teeruuji, kadi miɗo dilla to bannge dawrugol caggal waylo waylooji keewɗi ɗi.

Fooyre Ɓamtaare : Abdul ko a tergal Fedde Ɓamtaare Pulaar ngonno-ɗaa, mbete haa jooni aɗa dilla heen?

Muritani-Dental Orop : nanondiral dañaama, kono tawi coppule keewii

Laamu awo
Laamu awo

Muritani e Dental Orop ndartiniino ñalnde alarba 12 mars, yeewtere ngonnoo e mum, faytunde e awo wonande daawal 2008-2012 : ɓe ndoŋkii nanondirde. Pottital ngal waɗnoo ko ɗo e Nuwaasoot. Ñalnde ndeen, e tonngoode 50, e winndannde «ko tikkere gundo waɗata ñewre?»

OMVS ina felliti waɗde taaɓal

Uddo Manantali
Uddo Manantali


Gila hanki, 31 mars 2008, wiɗtooɓe (annduɓe) ummoriiɓe e janngirɗe toowɗe (iniwersiteeji) leyɗe jeyaaɗe e Fedde Peewnugol Maayo Senegaal (OMƁS) nana ndenti e batu mawngu ngam yuurnitaade kuccam fedde nde. Ina jeyaa e payndaale nguuɗoo batu renndinngu annduɓe ummoriiɓe ɗum noon, Mali, Gine, Muritani e Senegaal,

Jeeyngal Google

Mballee Fedde men hisnude golle mum

Horsinɓe Fedde Ɓamtaare

Horsinɓe F.Ɓ.P.M. on Facebook

Firo Google

1. Jakkaa 

Google Groupes
Google e pulaar
Yillo jakkaa o
2. Eɓɓaande Pootle

3."Google e ɗemngal ma"

Dannga waandu : "neɗɗo e sahaa e weeyo"

CAPTCHA
Naamnal ngam anndude mbele ko neɗɗo yiɗi jokkaade ɗo
17 + 0 =

 Jaabo ngalɗoo naamnal

Random image

Doktoor Jah Al Huseyn hooreejo teddungal FƁPM

Hol wonɓe e sit he

There are currently 0 users and 1 guest online.