Ko ɗo ngon-ɗaaSiyaas e karallagal / Daartol : Seek Anta Joop e golle mum / Seek Anta Joop : Ejipteyaagal e Afrikyaagal

Seek Anta Joop : Ejipteyaagal e Afrikyaagal

Mollom testing mode is still enabled.

By adminYollaa ko23 suwee 2009

Seek Anta Joop e nder Biro mum
Seek Anta Joop e nder Biro mum

Jiydigal mbaadi

E wiyde Seek Anta Joop, pinal ejiptnaaɓe e pinal ɓaleeɓe Afrik ko gootal. Won annduɓe woɗɓe kaali hono ɗuum, ko wayi no Herodote, Strabon walla Shampolliyon. O wiyi kadi wonde ejiptnaaɓe, e nder ɗemngal mum en, cifortonoo koye mum ko leñol ɓaleeɓe (ɓaleejo/kam). O dalliniri ɗum ko natal gootal gannominngal gorko e debbo ina njooɗii tawi firo mum ko nii "dental worɓe e rewɓe ɓaleeɓe"

Hol ko addani Ejiptnaaɓe waawde seerndude koye mum en e heddiiɓe ɓe, e fawaade e mbaadi mum en ? Hay yimɓe Elam (ko nokku wiyaa noon to Iran) ɓe nganndu-ɗaa kam e Ejiptaaɓe njiydi sahaa, mbiyatnoo koye mum en ko Sag Gig, woni "Koye ɓaleeje" walla "Jeese ɓaleeje".

Jiydigal ɗemɗe

To bannge jiydigal ɗemngal, dalillaaji Joop ina peccoo e daawe ɗiɗi. Daawal gadanal ngal, ko ɗo o etotoo dallinde wonde ɗemngal kaaletenoongal Ejipt ndeen ngal jeyaaka e e ɗemɗe afrik-asii. Bannge goɗɗo o, o etii dallinde jiidigal hakkunde ɗemngal Ejipt ɓooyngal ngal e ɗemɗe kaaleteeɗe e Afrik ɓaleeɓe hannde ɗe. Nii woni, e miijo Joop kam e Obennga, ɗemɗe ɓaleeɓe Afrik hannde ɗe e ɗemngal Ejipt ndeen ngal njiydi iwdi.

Seek Anta Joop muuyni ko Wolof, o janngii ɗemngal Ejipt ɓooyngal ngal e tuma nde o janngata "Ejipteyaagal" (Egyptologie). Ko ɗum addani mo waawde teskaade nanndooji hakkunde ɗemɗe ɗiɗi ɗe, o woni e wiɗtude ngam anndude mbele ko ko hawriti tan, walla ko jiggondiral walla ko jiidigal woni hakkunde ɗee ɗemɗe. Yeru nanndooji hakkunde ɗemɗe ɗiɗi ɗe, Kemeciyee (Kemetien) woni ɗemngal Ejipt ndeen e Wolof :

Kemetiyee      Wolof                 Firo e Pulaar

nad                        lad                              naamndaade

nah                        lah                              reende (suurde)

benben                 bel bel                       feeñde.

Hono ɗii yeruuji ngasataa. E sifaa kuftodinɗo, ina teskaa kala kelme nannduɗe gowlugol, njiidi maanaa. Joop teskii tolnondiral hakkunde "n" Kemaciyee e "l" Wolof, walla hakkunde "nd" Kemaciyee e "ld" Wolof. Karallo mawɗo ko fayti e ɗemɗiyaagal to bannge daartol gooto, biyeteeɗo Ferdinaa de Sosuur (Ferdinand de Saussure) wiyi wonde hono ɗiiɗoo nanndooji meeɗaa wonde kawrital ɓolal, ko ɗum doosgal nii to bannge ɗemɗiyaagal ganndiraangal "sound laws".

Joop yondikinaaki e ɗuum tan, sibu o wiyi wonde o teskiima jiidigal to bannge lelngo e to bannge celluka hakkunde Wolof e Ejipt ɓooyɗo. Tee ɗeen doosɗe tolnondiral walla nanndooji teskaaɗi hakkunde Kemeciyee e Wolof, ngoodaani hakkunde Kemeciyee e ɗemɗe keddiiɗe ɗe, ko wayi no Hebree, Arab walla Berbeer. Obennga teskiima wonde ɗiiɗoo nanndooji ina ngoodi hakkunde Kemaciyee e ɗemɗe ɓaleeɓe Afrik keewɗe, haa arti noon hakkunde ɗemngal makko (Mboshi) e Kemaciyee. Ganndo biyeteeɗo Um Ndigi teskiima ɗum e Basaa (ɗemngal makko), Abuubakri Muusaa Lam waɗii wiɗtooji bayɗi noon e ɗemngal Pulaar. Ina wayi no Alin Anselin (Alain Anselin) teskiima nanndooji keewɗi, duumiiɗi, to bannge celluka ɗemngal, to bannge weeso e to bannge lelngo hakkunde ɗemngal Ejipyt ndeen e ɗemɗe ɓaleeɓe Afrik.

E wiyde Teofil Obennga, hay ganndo ɗemɗiyaagal daartol gooto yeddaani walla yiytaani ko luulndii wiɗtooji maɓɓe, kanko e Joop. Ɗumɗoo noon, e miijo makko, waawi wonde tan ko jiggondiral hakkunde ɗemɗe hoɗduɓe duuɓi ujunnaaji keewɗi. Yanti heen, waasde ɗemɗe biyaaɗe ɗe jiidude yonta, tawi kadi nokkuuji ɗo kaaletee ɗo ina ndeestondiri, ko daliilu goɗɗo wonande ngaal jiidigal hakkunde Ejiptnaaɓe ndeen e ɓaleeɓe Afrik. "Sabu pooɗtondiral nokkuuji ɗi, sikkaaka so tawii ko luɓondiral hakkunde ɗemɗe toɗɗingal lelngo e gowlugol e kelmeendi. Ɗum firti ko so tawii nanndi keewɗi teskaaɗi hakkunde ɗemngal Ejipt e yonta firawna en kam e kopte (copte) e ɗemɗe ɓaleeɓe Afrik hannde ɗe, ina yaakoraa woni ɗoon ko jiidigal. Nii woni daawal ɓilingal hakkunde ɗeeɗoo ɗemɗe, fotde 5000 hitaande, ko daliilu tiiɗɗo wonande jerondiral majje.

Ƴoogirde : Wikipédia

Firo BAB 

Partagez

Winndu ɗo miijo ma

The content of this field is kept private and will not be shown publicly.
CAPTCHA
Naamnal ngam anndude mbele ko neɗɗo yiɗi jokkaade ɗo
6 + 9 =

 Jaabo ngalɗoo naamnal

Type the characters you see in this picture. (verify using audio)
Type the characters you see in the picture above; if you can't read them, submit the form and a new image will be generated. Not case sensitive.

Jeeyngal Google

Mballee Fedde men hisnude golle mum

Horsinɓe Fedde Ɓamtaare

Horsinɓe F.Ɓ.P.M. on Facebook

Firo Google

1. Jakkaa 

Google Groupes
Google e pulaar
Yillo jakkaa o
2. Eɓɓaande Pootle

3."Google e ɗemngal ma"

Dannga waandu : "neɗɗo e sahaa e weeyo"

CAPTCHA
Naamnal ngam anndude mbele ko neɗɗo yiɗi jokkaade ɗo
12 + 0 =

 Jaabo ngalɗoo naamnal

Random image

Hol wonɓe e sit he

There are currently 0 users and 2 guests online.