Diskuur Neema addii coow

0
1659
Aziz-nema.jpg

Ñalnde 3 mee, hooreejo leydi Muritani yilliima wuro Neema. Oon nokku noon ko « sohre » Maawiya wonnoo, sabu ko toon o heewnoo yahde so tawii won ko o yiɗi fewjude, ko wayi no kuule politik maantinɗe (yeru ndeen hitaande eeraango makko sabu  « himme mo o yiɗnoo rokkude rewɓe ». Kono kadi teski-ɗen ko, Abdul Ajiiju, gila teetti laamu e hitaande 2008, rewi ko e teppe makko, nde o ummanii njilluuji nder leydi fof, ko toon o fuɗɗortoo. Hikka ne o ruttiima toon hay so tawii noon ko o wayri toon wonaani hitaande. 

Ñalnde 3 mee, hooreejo leydi Muritani yilliima wuro Neema. Oon nokku noon ko « sohre » Maawiya wonnoo, sabu ko toon o heewnoo yahde so tawii won ko o yiɗi fewjude, ko wayi no kuule politik maantinɗe (yeru ndeen hitaande eeraango makko sabu  « himme mo o yiɗnoo rokkude rewɓe ». Kono kadi teski-ɗen ko, Abdul Ajiiju, gila teetti laamu e hitaande 2008, rewi ko e teppe makko, nde o ummanii njilluuji nder leydi fof, ko toon o fuɗɗortoo. Hikka ne o ruttiima toon hay so tawii noon ko o wayri toon wonaani hitaande. 

Hol ko nawi Abdul Ajiiju Neema?

E ko laawɗinaa, nawi mo toon “ko jokkondiroyde e ɓesngu makko ngam ɓeydaade ƴellitaade e sifaa no ɓe nguurdi e yuurnitaade eɓɓaaɗe baɗanooɗe e nokku hee hol to njaarata”. Daliilu goɗɗo oo ko cuuɗaaɗo, ko maa Neema tan nde saaktee. Kono kadi, ina sikkaa ina jeyaa e ko nawi mo toon yejjitinde neemanaaɓe pottital jañnjungal ngal luulndo ngoo (FNDU), waɗnoo Neema e lewru marse, o hollita  “luulndo ngoo alaa ko woni.”

Polɓugu mawngu waɗii Neema ñalnde tati lewru nduu,  sabu e nanɗe men, UPR (parti laamu nguu) wulliima diiwanuuji Muritani kala, farlinii e heen diwaan fof nde neldata 150 neɗɗo tawtondira e “noddaaka nooti en (kaadaruuji alanaa en ɗaminiiɓe)” ummoriiɓe Nuwaasoot. Ɗum fof e wayde noon, e jiyɗe men e teleeji, ko fadtanoo e aduna koo araani. Gaagaa limtugol golle laamu makko waɗi gila e godoraŋaaji, cafrirɗe, isinaaji, pooɗgol diƴƴe ekn… no aadoranoo nii, ko ɓuri teeŋtude e haala makko ko  aybinde luulndo ngoo, wiyde ɗum en “ko ɓe fenooɓe, ko ɓe yimɓe bolle puuyɗe en, ngo nafataa walla nii ko kanngo bonni leydi ndii nde ngo ardinoo ɗum ndee” tawi noon e nder 100 jagge gondunooɗe e Maawiya, heen 90 inan ngondi e makko (yeru ardinooɓe nayo guwernamaaji Maawiya e ministeruuji mum ɗi limotaako). Neemanaaɓe inan njokki woytaade ɗomka, Isin kosam mo o hurmbitnoo nde o yahi Neema ndee, balɗe 3 caggal makko uddi. Kono kadi o hollitii leydi hannde ko yaajeende mehre woni heen : “kaalis ina heewi e booñuuji laamu, ñaamdu ina woodi, golle ina ngoodi…” . Ɗum, e miijo makko, “humpaani hay gooto so wonaa mo yiɗaa yiyde walla bonnitoowo”. O jokki e wiyde wonde won wonɓe ɗoo e leydi ndii “njooɗorii tan ko bonnude innde mayri ngam juloraade ɗum nafooje mum en keeriiɗe” ɓeen ngoni “wiyooɓe macungaagu ina e leydi hee, etee, ɗum wonaa goonga…” E miijo makko, “ko batte njiyaagu tan keddii e leydi hee, peeñirooje baasal mawngal, etee ko joomum en caabanii ɗum koye mum en…” sabu, e miijo makko, “so tawii neɗɗo ɗo yahri fof jibintu bannge e wuro, caggal ɗum yaha woppa ɓesngu mum, ɓeen ceerataa e baasal…” So malol sañtii jubol tiinde noon, so joomum hulaani jaaboo, haalpulaar en mbii. Hay so tawii nii ko ɗiiɗoo haalaluuji cewɗi o soomnoo, yiɗde haalde feewde e luulndo ngoo, ko ɓurnoo wonde himme makko ko habrude yimɓe, amo hebori memtaade doosgal leydi ndii, Senaa fusee sabu e miijo makko “ko suudu ndu alaa nafoore, e ndu leeltina golle laawɗingol sariyaaji” ɗum  lomtiniree  “Diisooji diwanuuji” (Conseils régionaux). Kono yimɓe heewɓe ina miiji wonde won ko o haalaani tawo, sabu yuɓɓinde woote diisnorɗe (Reférendum) ngam fusde Senaa ina gasa maa wood toɓɓe goɗɗe njahdinaa heen, yimɓe ɓuri jooɗtoraade ko ko meeretee oo dumunna kala : “baasgol dottande Hooreejo leydi muddaaji ɗi laamotoo”. Memtagol doosgal leydi ɗeɓi wayde ko no “baalel manna” nii, so heen worsunde sortiima tan, ko heddii fof rewat heen, kono “ko woni e lahal fof maa juuɗe njiytu”.

Haa jooni e nder haala makko, caggal nde o aybini luulndo ngoo kala ayiiba, o ruttii o wiyi wonde kaaldigal hakkunde laamu e luulndo ngoo maa yuɓɓine ɗoo e jonte tati, amo noddi heen luulndo ngoo, “belaaɗo yo ar, mo welaaka yo jooɗo”. Ɗum ɗoon noon Alla tan anndi no ɗum hebori wonirde. FNDU won ɗo fuɗɗodii e laamu, won kaayit mo neldunoo ngu ina fadi jaabawol maɓɓe, so wontii noon belaaɗo yo ar, mo welaaka yoo jooɗo, ɗum wontii haala ngoɗka. Ɓuri sikkeede tan ko kaaldigal heboraani waɗdeede e ɓeen, laamu nguu woni ko e gollaade ngam heɓde partiiji goɗɗi, innitortooɗi luulndo, o haalda e mum en, teeŋti noon  tawde o heɓii Masawuud wuld BULKAYRI o yaakorii ko o rullini “mbaroodi mawndi” ko yanti heen fof ina moƴƴi.

Kono “bone so punaaki cuwaa wonde bone tawo” sabu hannde, won ngoƴa goɗɗo mo o dañi, sibu biyeteeɗe Philip Alston pillitoowo keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗi (ONU) ko yowitii e kaaɗtudi baasal e jojjanɗe aadee garnooɗo ɗoo e leydi hee hollitii caggal wiɗto ngo waɗi e nder leydi hee : “Muritani ina hebori wuuroyde dille e ko fayi arde so tawii laamu nguu feccitaaki ngaluuji leydi ndii e potal hakkunde leƴƴi ɗii kala…” O jokki heen wonde ko wiyetee baasal ɓalewal koo, ɓuri battinde ko e hardaneeɓe e leƴƴi ɓaleeji ɗii sabu mum en ɗaweede e kala neemaaji leydi ndii (liggeey, palasuuji e laamu ekn…). Philip taƴii mbabba e hakkunde, ko ɓiɓɓe leydi ndii kaalatnoo ñalnde kala ina takkee ko “seerndooɓe leƴƴi”, jananiŋke arii seedtiima ɗum. Ɗuum ɓeydii coow goodnooɗo oo sabu ceŋɗe laamu ɗee fof inan mbiya “woy saa yoo amo haala ɗum”.

Hol to tiindaa to bannge politigi caggal diskuur Neema ?

Diskuur Neema ɓeydi ko sugginde ngonka politigi kaa, sabu jooɗtoranoo ko so kaaldigal waɗiino hakkunde luulndo ngoo e laamu, maa wood ko seɓori e catiindi politigi ndii, kono teskaa ko hooreejo leydi ɓeydi ko ñaññude e hollirde ko woodani luulndo tan ko jebbilaade, rewa no o yiɗiri nii (waɗa no Masawuud e woɗɓe mbaɗi nii…) walla noon, so won ko jogii goɗɗum holla mo. Bone ɗe o haali Neema ɗee fof, o ñawndirta ɗum ko wiyde UPR e watulaaɓe makko yo cooro leydi ñawndana mo ɗum, wonaa kam huccitde e ɓesngu hee o laaɓtitina haala makko, so won ɗo o fergitii o yaafnoo. Sinno omo joginoo diisneteeɓe annduɓe tawa kadi omo heɗtoo ɗum en, maa woodatno no wayaani.

Luulndo ngoo (FNDU) ɗamtiniima moƴƴere ummoraade e laamu Abdul Ajiiju, ko ɗum waɗi caggal nde laamu nguu salii jaabtaade ɓataake peewnanooɗo e mum jowitiiɗo e keblugol kaaldigal ngal, FNDU loowi jooni ko laawol kesol ko ɗum saabii sippirooji keewɗi ɗi ɓe ummanii : pottitte Neema, Ayyuun, Kiifa e Kayhayɗi e seppo moolanaango moolee ɗoo e wuro Nuwaasoot. Ina gasa nii tawa ko ɗum laawi Abdul Ajiiju nde yahata Neema e ñanngeende haala makko. Nootitagol ɓesnguuji nokkuuji ɗii e pottitte ɗee ina hollira, hay so tawii yimɓe arooɓe heen ɓee fof njeyaaka e luulndo hee, wonde ɓe puɗɗiima haastude laamu nguu. Yimɓe heewɓe ina ngayni yenaneede wonde aduna nootitiiɗo e seppo nuwaasoot ngoo, addi ɗum ko mettere nde jogii feewde e diskuur Hooreejo leydi ndii to Neema. Jaabtawol FNDU e diskuur hee ɓeydi hollirde tan ko luulndo e laamu ɓeydiima deestondirde.

Ko waawi heen wonde fof, maslahaa leydi ndii ko kaaldigal waɗa, tawa ko kaaldigal goonganteewal, tawa Abdul Ajiiju soomaani les jamfaade ko nanondiraa, tawa woni ngoƴa makko tan ko yo nane caggal leydi, to wallidiiɓe makko bannge kaalisaaji, wonde kaaldigal waɗii. So nanondiral dañaaka “ko luulndo” saabii ɗuum. Kono luulndo ne ina foti nii salaade jebbilaare e fuunteede, kono kadi hoto mawu mawu heɓto ɗum tawa kala ko addanaa saloo. Humpito kam hollirii  alaa ko Abdul Ajiiju jaɓrata sabi Alla, kono so o faamii jattinaare makko maa wood ko bonnani mo amo yaawi waɗde karlet. Goppitgol Biraam wuld Dah e Barahiim wul Bilal (ko ronkanoo ko ɓadii duuɓi ɗiɗi) nanngiranooɓe fenaande ɓaleere kurum, ko seede ko kaal-ɗen koo, tawde hannde haala makko Neema wontanii mo “lonngere wulnde”, ngalɗoo kuulal ƴettangal wonaa nuunɗal Ñaawirde toownde (Cour supreme) tolnii ɗoon, kono saabii ɗum ko yamiroore Abdel Ajiiju ngam yolbinde ko reɗɗii e goddol mum koo. Ko noon ne kadi ñaawoore Neema taƴnde sariya yo halifaaɓe ɗiɗo jiyaaɓe coke duuɓi joy, ina nanngi en kaawis, sabu darnde laamu nguu wonnoo ko yedditaade goodal njiyaagu e Muritani. Ɗee geɗe fof ina kollira won ko joli ko hesɗi e nder sato politigi ngoo.

Muritani arii haa e laabi celi : maa wonii kaaldigal googanteewal waɗee, paamondiral dañee hakkunde gollotooɓe politigi kala, ko ɗum tan danndata Muritani, walla noon so gooto fof jattiniima bannge mum, sikkii ko kam tan ina waawi daɗndude Muritani, fuuntii hoore mum. Ɗo neɗɗo jooɗtorii ko ɗoon heewi doole ɗoo, ko ndeen foti jaɓde haaldeede.

Gelaajo