Dillannde NANN-K Baaba Maal e Fedde Subalɓe

0
2207
baba1.jpg

Koɗo ɓurnooɗo tijjeede e ɗiiɗoo lebbi, mo garal mum heewtunoo rajooji, wanngii e teleeji, haɗi jaayndiyankooɓe, jirwinooɓe e winndooɓe ɗoyli e fooftere, hono Alhajji Baaba Maal, jaɓɓaama takkusaan ñalnde 5 lewru mbooy(mars) 2016, jaɓɓungal pattamlamal to Boowal laaɗe-diwooje Nuwaasot. Jaɓɓii mo ko Fedde Subalɓe, noddirteende “Subalɓe Ŋawle-Ƴella”, e gardagol Mbooc Abuu Maariyeta Mammadu.

Koɗo ɓurnooɗo tijjeede e ɗiiɗoo lebbi, mo garal mum heewtunoo rajooji, wanngii e teleeji, haɗi jaayndiyankooɓe, jirwinooɓe e winndooɓe ɗoyli e fooftere, hono Alhajji Baaba Maal, jaɓɓaama takkusaan ñalnde 5 lewru mbooy(mars) 2016, jaɓɓungal pattamlamal to Boowal laaɗe-diwooje Nuwaasot. Jaɓɓii mo ko Fedde Subalɓe, noddirteende “Subalɓe Ŋawle-Ƴella”, e gardagol Mbooc Abuu Maariyeta Mammadu.

Nde o tellii e laana, heedde 17w50h, tawi ko hooreejo fedde ndee e Aliiw Jibiriiru Saar ena padndii mo. O salmondiri e jamaanu keewngu, keewngu doole caggal boowal ngal. Subalɓe rewɓe e worɓe, sehilaaɓe Baaba Maal e Daande Leñol e tampanooɓe Pinal e kala fannu, alaa keddiiɗo so wonaa mo ngantu teppunoo. Subalɓe ko aadiyankooɓe, annduɓe fotde, suusɓe teddungal, waawɓe ñaantungal. O hollaa teddungal ngaari ngelooba ummoraade e gorko biyeteeɗo Hajji Bah lollirɗo Naango e innde Fedde Subalɓe. Caggal calminaali e bismaango, werlaaji ndunnji, mbaɗi gorwoccol, tiindii Otel Tufoyla, jippinoyde Alhajji Baaba Maal.

Oon jamma e jamma janngo mum, Baaba Maal e Daande Leñol mbaɗani fedde subalɓe kiirɗeeli ɗiɗi pattamlami haa yimɓe fof mbeltii.

E wiyde Mbooc Abuu Maariyeta, hooreejo Fedde ndee wonde ɓe ngaddiri Baaba Maal e Daande Leñol e ngol laawol ko ngam jaɓɓaade e tammbaade dillannde NANN-K (Ndema, Awo, Ngaynaaka e Ngaynaaka-Karallaagal). Fedde ndee ena heɓii darodaade e Daande Leñol haa paandaale ɗee njettoo ɗo ɗe tijjanoo ɗoo.

Jamaanu keewngu naatii e Nuwaasot sabaabu nde kiirɗeeli ɗii. Ɗo cate fedde ndee ngonnoo fof, yimɓe mumen nootitiima ko jiidaa e pelle pinal gonɗe e laamorgo Muritani.

Tesko-ɗen wonde Fedde Subalɓe ndee sosaa ko e hitaande 1969 e nder Nuwaasot laamorgo leydi Muritani maa mbiyen nde dañii hikka duuɓi 47. Ɓulninooɓe miijo ngoo ngadii hollitde ngo ko mawɗo biyeteeɗo Abdarahmaani Saalif Sih, baaba mum Hawooy Abdarahmaani Sih, jeyaaɗo to Seeno Busooɓe e nder falnde Laaw. Oon weltii heen, semmbini ɓe. Nii woni fedde ndee sosaa. Tuggude e nde nde sosaa fayde ɗo nde woni hannde ɗoo, nde meeɗaani lohde so wonaa e kitaale caɗeele 1989 fayde 1991.

Tuggude kadi nde nde ɓamti fayde ɗoo, nde daraaki. Nde dañii ɓeeɗoo hooreeɓe:

– Aamadu Ñaŋ jeyaaɗo to Waalalde
– Gaajo Abdullaay mo Mbaañ
– Hammadi Sek to Njofaan Soorokum
– Ñaŋ Abdul Muktaar jeyaaɗo to Jowol Rewo
– Aamadu Tijjaani Ñaŋ mo Kundel
– Sammba Sih to Sorimalee
– Nduubaan Jallo jeyaaɗo to Wenndiŋ
– Baliyaa Jaw jeyaaɗo to Kundel
– Jah Abdarahmaani to Jowol Rewo
– Mbooc Abuu Maariyeta Mammadu, jeyaaɗo Sahre Ndoogu, gardiiɗo hannde fedde ndee.

To bannge hooreeɓe teddungal, Fedde Subalɓe suɓii ko keele e nder e nder cubalooji, resndi ɗumen fotde e teddungal:

– Joop Hammadi Kaaliidu jeyaaɗo to Mbaañ
– Caam Jommbaar to Wocci
– Farba Habiibu Njaay mo Kayhayɗi
– Sih Hammadi Sammba jeyaaɗo to Sahre Sukki
– Mbooc Aamadu Usmaan jeyaaɗo to Sahre Ndoogu
– Abda Bookar Joop to Wallaa

Fedde Subalɓe ndee ko fedde jokkere enɗam wonnoo gila nde sosaa. Kala ko terɗe mayre ndañnoo walla ko heptinoo ɗumen, so jam walla so tanaa, ende darotonoo heen. Hikka noon e ndeeɗoo hitaande 2016, nde waylii jaɓɓal, nde waɗtaama ONG darantooɗo awo, ndema, ngaynaako e pinal. Nde heɓtinaama e laamu, nde heɓii ɗerewol mayre (récépissé). Ko ɗuum addani nde yiɗde gollodaade e NANN-K mo Baaba Maal sabu renndude won e fannuuji. Yo Geno won ballo!

Njaay Saydu Aamadu