Ko ɗo ngon-ɗaaAfrik worgo : HOLI THABO MVUYELWA MBEKI ?

Afrik worgo : HOLI THABO MVUYELWA MBEKI ?

Mollom testing mode is still enabled.

By adminYollaa ko12 oktoobar 2008

Tabo Mbeki, hooreejo Afrik Worgo haa oktoobar 2008
Tabo Mbeki, hooreejo Afrik Worgo haa oktoobar 2008

Thabo Mvuyelwa Mbeki jibinaa ko ñalnde 18 Suwee e hitaande 1942. Ndeke omo yahra hikka e duuɓi capanɗe-jeegom e duuɓi jeegom. Ko o gorko ganndaaɗo e dawrugol to Afiriki Worgo, tergal African National Congress (ANC : Kawtal Ngenndiwal Afiriki). O wonii Cukko-Hooreejo dowla Afiriki-Worgo nder kitaale 1994 haa 1999. O wattindii wonde Hooreejo dowla leydi ndi e hitaande 1999 haa ndee hitaande 2008.

TERGAL ANC CEEDTINNGAL

Thabo Mbeki naatii heerto ANC gila ina yahra e duuɓi 14, e hitaande 1954. Nde Afiriki-Worgo woni e kiiɗal leñamleñamaagu Apartheid (apartaayid), o jooɗaniima ANC caggal leydi maɓɓe haa e hitaande 1967.

E hitaande 1984, o toɗɗaa yo o jogo senngo kumpital ANC hade makko halfineede senngo jokkondiral hakkunde leyɗeele e hitaande 1989.

Nde Nelson Mandela yaltinaa kasoo caggal duuɓi 26, woote demokarasii waɗaa e leydi Afiriki Worgo. Nelson Mandela woni Hoooreejo dowla Afiriki-Worgo e hitaande 1994, Thabo Mbeki e Frederik de Klerk toɗɗaa ngoni sukkuɓe mo.

E hitaande 1996, Frederik de Klerk e heerto mum (Heerto Ngenndiijo : National Party) ɗekki njalti laamu. Thabo Mbeki hedditii kam tan gooto cukko-hooreejo dowla Afiriki-Worgo. Nelson Mandela waɗi e juuɗe makko yoga e mbaawka geɗe laamu joginoo.

HOOREEJO DOWLA AFIRIKI-WORGO (1999 HAA 2008)

E hitaande 1999, Nelson Mandela joofnii edda laamu gadano mo o taƴananoo wonde hooreejo dowla Afiriki-Worgo tawi mawngu naatii. Ko ndeen Thabo Mbeki toɗɗaa yo o ardo ANC, e ndeen hitaande o toɗɗaa kadi Hooreejo dowla Afiriki-Worgo, o lomtii mo weeɓaani lomtaade hono Nelson Mandela. O suɓii kanko ne biyeteeɗo Jacob Zuma (Jakob Sumaa) yo wonan mo cukko-hooreejo. Thabo Mbeki toɗɗitaa kadi e hitaande 2004, caggal nde New National Party (Heerto Ngenndiijo Keso) walliti ANC.

NEKKUGOL MAKKO LAAMU

Gila e nder hitaande 2005, caɗeele puɗɗinooma feeñde hakkunde Thabo Mbeki e Jacob Zuma. Zuma ittaama cukko-hooreejo dowla caggal nde o tuumaa geɗe canndonlinɗe ɗe njahdaani e gardiiɗo leydi. Sabu makko fotde ñaaweede, o ittaa cukko-hooreejo e nder ndee hitaande. Yah-ngartaa naati hakkunde makko e ñaawirɗe… Mbeki tuumaa heen sanne waawnude ñaawooɓe mbele ina udda mo.

O ñaawaa e lewru Suliyee 2008, kono o woppitaa ngati ŋakkeeɗe teskaaɗe e ñaawooje ɗe. Omo foti ñaawteede e lewru Desamburu fayndu. O ruttii nder ANC, o ƴefti jeeyngal ngam lomtaade Tahbo Mbeki e gardagol heerto ANC e ballal fedde liggotooɓe wiyeteende COSATU (« syndicat » ɓurɗo doolnude toon), kam e South African Comunist Party (SACP : Heerto kominist mo Afiriki-Worgo). Zuma nawi raay dow Thabo Mbeki, o toɗɗaa hooreejo heerto ANC.

ANC ummanii yandinde Mbeki e hooreyaagal dowla Afiriki-Worgo, ngati aɓe tuumi Mbeki waɗdude e ñaawooɓe junngo e faandu ngam yandinde Zuma. Ɓe ƴefti kuulal yo o ɗekkin hoore makko. Ñalnde 21 Settaamburu 2008, o geddi hooreyaagal dowla Afiriki-Worgo caggal nde ANC wooti fotde daaɗe 299 njaɓi geddugol makko, 10 tan calii. Caggal ɗuum, jagge laamu 11 ndewi e makko. Ina heen cukko makko Phumzile Mlambo-Ngcuka e Trevor Manuel (Jaggal Ngalu) e Patrick Lekota.
KO THABO MBEKI GOLLANII AFRIRIKI ?

Thabo Mbeki waɗii juuɗe nder caɗeele jolɗe nder Duunde men Afifiki ɓee kala. Ina jeyaa heen darnde maantinnde nde o darii haa NEPAD*  wawi jibineede, haa Dental Afiriki waawi daraade.

O wallitii tigi haa deeƴere yumti to dowlaaji Rwanda e Burundi, kam e Kongo (RDC). Ko kanko kadi saabii haa miijanteendi kesiri jibinaa e hakkillaaji hooreeɓe leyɗeele doofole ina wiyee « Ummitagol Afiriki ». Ko e nder ndii miijanteendi o jokkondiri e dowla Brazil (Barasiil) e gardagol hooreejo mum biyeteeɗo Lula da Silva, kam e dowla India (Inndo) e gardagol hooreejo mum biyeteeɗo Atal Bihari Vajpayee, haa ɓe ñiɓi maalde doolnunde daraniinde nafoore leyɗe doofole gonɗe e laawol ƴellitaare.

Ko Thabo Mbeki kadi daranii beldital hakkunde Robert Mugabe (Hooreejo leydi Zimbabwe) e luulndiiɓe mum, haa teeŋti e biyeteeɗo Morgan Tsvangirai, hooreejo heerto « Mouvement for Democratic Changement (MDC) », Dillere ngam Waylo Demokariseejo.

Dowlaaji doolnuɗi bayɗi no Engele, njaɓaani ko o gollata to Zimbabwe ko ngati o saliima haa jaalɗi Zimbabwe yaltinee fedde haalooɓe ɗemngal Engele, Commonwealth.

Hooreeɓe leyɗeele worgo Afifirki toɗɗii mo yo o welditin Mugabe e luulndiiɓe mum, haa arti e Morgan Tsvangirai. Caggal wooteeji baɗanooɗi e lewru Marsa 2008, o ɓuri ɓadtaade ko Mugabe. Ɗum addani Tsvangirai geddude gardagol makko. Ko ɗoon kadi o luurdi e Koolaaɗo Kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, Ban Ki-moon.

Ko e lewru Abiriil 2008, Hooreejo leydi Zambia, Levy Mwanawasa (caŋkiiɗo ñalnde 19 lewru Ut e ndee hitaande) toɗɗaa yo lomto mo e ñawndude iiñcuru Zimbabwe.

Saanga nde hoɗdiiɓe Zimbabwe fof tikkani Mugabe, ko wayi no hooreeɓe leyɗe Zambia, e Botswana, e Angola kam e Swaziland, ko ndeen Mbeki teeli wiyi iiñcuru alaa Zimbabwre. Ɗum addani miijiyanke biyeteeɗo Georges Katilo, tergal Duɗal Jokkondire Hakkunde leyɗeele to Johannesburg, wiyde « … ballal Thabo Mbeki hokkata ardinooɓe dille salinooɓe koloñaal, ɓuri teeŋtande mo e ɗoftaare laabi demokarasi ». Ndee darnde ina seerti e nde heerto makko ANC, haa teeŋti e Jacob Zuma, jahdaaɗo haa wiyi  « Robert Mugabe woni ko e haangeede ».

 Kɗl Aamadu Malal Gey

* NEPAD woni Ballondiral Kesal ngam Ɓamtaare Afiriki (New Partnership for Africa Development).

 

Partagez
Étiquettes

Winndu ɗo miijo ma

The content of this field is kept private and will not be shown publicly.
CAPTCHA
Naamnal ngam anndude mbele ko neɗɗo yiɗi jokkaade ɗo
1 + 11 =

 Jaabo ngalɗoo naamnal

Type the characters you see in this picture. (verify using audio)
Type the characters you see in the picture above; if you can't read them, submit the form and a new image will be generated. Not case sensitive.

Jeeyngal Google

Mballee Fedde men hisnude golle mum

Horsinɓe Fedde Ɓamtaare

Horsinɓe F.Ɓ.P.M. on Facebook

Firo Google

1. Jakkaa 

Google Groupes
Google e pulaar
Yillo jakkaa o
2. Eɓɓaande Pootle

3."Google e ɗemngal ma"

Dannga waandu : "neɗɗo e sahaa e weeyo"

CAPTCHA
Naamnal ngam anndude mbele ko neɗɗo yiɗi jokkaade ɗo
4 + 5 =

 Jaabo ngalɗoo naamnal

Random image

Maamuudu Haaruuna Joop

Hol wonɓe e sit he

There are currently 0 users and 1 guest online.