Ko ɗo ngon-ɗaacoñce
coñce
Tinndol aduna : "Ganndal ko maayo, horsotaako"
Mawɗo gooto jaawanndo, biyeteeɗo Kaliilu Ibraahiima Kaliilu, meeɗii waɗdude e ɓiyum afo : «Hammadi, aan a feertaani, a heɓaani wonde dono, sabu miin nde njaarat-mi ɗo njaarata ɗoo nde (duuɓi sappo), giƴi am en fof, ko miin fewjanta ɗum en. Nde tolnii-mi e duuɓi noogaas, ko miin fewjanta wuro ngoo fof. Nde keɓ-mi duuɓi capanɗe tati, ko miin fewjanta leydi ndii fof». Ɓiɗɗo o jaabii mo : «kono baaba, neɗɗo dey, ko ƴoƴi koo fof, won gonɗo dow mum, kadi ina gasa tawa a yettodaaki nokkuuji ɗii fof". Baaba o jaabtii mo, wiyi mo «alaa ɗo mi yettaaki, so wonaa nokku gooto ina wiyee kumpa, wuro jaawanɓe, hoɗi heen ko galleeji jeeɗiɗi». Ɓiɗɗo o heɓɓitii wiyi mo, «yah toon !»
Naalaŋkaagal e ñeeñal : fedde "Liɓtugu" to Niiseer

Fedde wiyeteende «Fedde Liɓtugu» ina woodi to Ñaamee nder leydi Niijeer. Nde toppitiii ko ko fayti e pinal e ñeeñal, haa arti noon e gaaci e ngamri aadanteeri, ekn… Helemere «Liɓtugu» ko e ɗemngal Gurmance ; nde firata ko «wero ngabu». Diiwaan Liɓtugu (Liɓtaago) feccitii ko hakkunde leyɗe Niiseer e Burkinaa Faso e Mali, nder kofol Maayo Niiseer. Leƴƴi ɓurɗi heen doolnude ko leñol Gurmance e leñol Fulɓe. Ɗii leƴƴi ɗiɗi ko denɗiraaɓe.
Ceerno Sammba Jaadanaa Njaac

GANNDAL E JAAMBARAAGAL
Ceerno Sammba Jaadanaa !
Ganndal e Jaambaraagal mbirniima
Too e Gawdal Koolɗi Ceerno Sammbba janfaama
Aamadu Bah ɓurɗo lollirde Bastel Bah gooto e naalankooɓe Nuwaadibu !
E gooto e tonngooɗe men ɓennuɗe en mbiyii no maa en njokkondire e Aamadu Bah ngam waɗde winndannde faytunde e makko:
F.Ɓ: Aamadu Bah,holi wuro ngo njeya-ɗaa?
A.B: Feeralla
F.Ɓ: Holi hitaande pellit-ɗaa wonde naalanke?
A.B: Hitaande 1998.
F.Ɓ: Holi yiɗde maa e naalankaagal?
A.B: Ko idii fof wallitde lenyol ngol no ɓamtorii caggal ɗum ko ƴeewde no ƴellitorii-mi banngeeji ɗi kala.
Anndinoore coñce e ñeeñal
Coñce e ñeeñal leñol ngoni denndaangal gannditirɗe leñol, ko ɗe maande e maantorɗe, paarnorɗe , e beltorɗe leñol maa renndo jiidungo aadaaji e goowaaɗi e tawaaɗi. Conce e ñeeñal leñol coomi ko denndaangal kebtinirɗe keeriiɗi kala dental maa renndo jiidungo ɗemngal, dimɗanngal hoore mum, guurdungal e nokku gooto maa falnde wootere..
Kala mo haali coñce e ñeenal leñol, ma ciforo heen leñol ngol, etee kala mo haali leñol toɗɗii ko demngal. Ndeke dottude keerol hakkunde conce,
Hello yimiyaŋkaagal
Deftere yimiyaŋkooɓe
Daawuda Abdullaay Dem
Anndinoore coñce e ñeeñal

Coñce e ñeeñal leñol ngoni denndaangal gannditirɗe leñol, ko ɗe maande e maantorɗe, paarnorɗe , e beltorɗe leñol maa renndo jiidungo aadaaji e goowaaɗi e tawaaɗi. Conce e ñeeñal leñol coomi ko denndaangal kebtinirɗe keeriiɗi kala dental maa renndo jiidungo ɗemngal, dimɗanngal hoore mum, guurdungal e nokku gooto maa falnde wootere. Kala mo haali coñce e ñeenal leñol, ma ciforo heen leñol ngol, etee kala mo haali leñol toɗɗii ko demngal. Ndeke dottude keerol hakkunde conce, ɗemngal e ñeenal leñol wonaa huunde newiinde sabu ɗee geɗe:
Gurel amen e njimaandi Koloñaal

Gurel amen hoɗnoo ko e duuɗe e caaɗli, yor-yor tule ceene, ɗo ceeweele toɓatnoo mbaɗa beeli beeli, ɗo cayle e ciluweeje leewotonoo, ɓireteeɗi kuuna kayoo, njaabondira e gooleeje, caaɗli gese niiloo higgu, duule ndunngu cummba moosa, njalda e aynaaɓe, remooɓe e sippooɓe ngartida e dogtooji … Ndeen ko mu suka mi heewaani sokla, so wonaa mi ɓadoo baaba nde naange daaydaayni waɗi mbuuɗu, moolii e tule hirnaange, mbatooje ɗakkii, doombi corsorti, gedde nduuɓani luurooji, ndiwri toŋŋinii e dow leɗɗe, jamma wona e yiiwaade, koode ñaara e asamaan.





