Ko ɗo ngon-ɗaaGanndal e karallaagal
Ganndal e karallaagal
Miijooji ko fayti e neɗɗo , sahaa e weeyo : Hakkille

Ene jaggaa e dow leydi ndi nguurɗen ndi, ko neɗɗo tan waɗi Hakille, ko kanyum tan woni kaggilɗo, Ko heddi ko fof, wuur tan kono hakkille alaa.
Ɗum kam ko goonga, walla ko wanyƴeede neɗɗo woni ɗoon?
Ko goonga neɗɗo feewnii laaɗe diwooje, masiŋaaji e kaɓirɗe keewɗe baawɗe wallude mo e nguurndam makko. O feewnii kaɓirɗe baawɗe yiyde geɗe goɗɗuɗe mawɗe gonɗe e nder aduna (lonngorɗe), bayɗe no galaksiiji (deente koode), o feewnii kadi kaɓirɗe baawɗe wallude mo yiyde geɗe pamare ɗi njiyyotaako e gite ɓole, ko nanndi e mikoroskop (longorɗe geɗe pamare), baawɗe wallude mo yiyde geɗe gaddooje nyabbuuli, ko nanndi e mikorobaaji e wiirusaaji.
Miijooji ko fayti e neɗɗo , sahaa e weeyo : Juutde balɗe

Kala ko woodi ma nattu haa heddoo joomiraaɗo. Ko woodi fof noon, ɓetirtee ko sahaa e njuuteeki mum. E ɗum waawi ɓetireede leƴƴanɗe, walla hojomaaji, waktuuji, nyalawmaaji, jonte, lebbi, kitaale e ko ɓuri ɗum.
Geɗe nannduɗe e koode, walla e naange, ene mbaawi wuurde (woodde) duuɓi miliyaaruuji.
Juutgol nguurndam neɗɗo, heewaani ɓurde 150 hitaande.
Kono paamen tawo hol ko woni hitaande. Hitaande e dow Leydi ndi nguurɗen e dow mum ndi ko balɗe 365 walla ena wona 366. Kono hitaande wonaa limde balɗe. Hitaande ko caggal nde tagofeere taarii naange haa arti ɗo wonnoo. Tagofeere men nde noon (Leydi) so taariima naange haa artii ɗo wonnoo, so balɗe ɗe limaama, wonata koko mbiyɗen ko (365 walla 366).
Miijooji ko fayti e neɗɗo, sahaa e weeyo : Neɗɗo e winndere

Kaalen ko fayti e yowitaare walla jowitagol huunde e huunde. Kaalen heen kaawisaaji. Ma en eto werlaade miijooji men e ngonka men e aduna he, e ngonka men e winndere nde.
Tageefo, ko ɗum tuubakooɓe mbiyata “kosmos”; eɗen mbaawi kadi wiyde ɗum “winndere” e sikke am. Sabu kosmos walla tageefo, ko leydi e denndaangal kuule ɗe njiyaten e nder asamaan o:
Duuɗe Samoa ɓallitiima fuɗnaange

Hoto paayee, ndii leydi diraani ɓosaani ɗo wonnoo. Ko toon naange waɗtintonoo mutirde. Tawi noon nge idotoo fuɗirde fof ko e leyɗe ɓe cawndondiri ɗee, hono Ostaraali, Nuwel Seanndaa, Siin ekn … woni waktuuji 20 haa 23 ina ɓilii hakkunde ɗii nokkuuji keerondirɗi!!! Haawnaaki ? Ina haawnii kay, so en tuugiima e faamamuya men, hol ɓurɗo ɓallaade walla woɗɗude fuɗnaange.
Afrik woni mbootu ɗemɗe winndere ndee kala

So tawii wiɗtooji tuugiiɗi e ganndal siyaas (ɓarakke ƴiƴe hoore kam e ADN) kollitiino ko ɓooyi wonde ko Afrik woni mbootu winndere, ko ɗoon aadee e mbaydi mum hannde ndii idii hoɗde, hade mum uujde feewde duuɗe keddiiɗe ɗee, hannde, wiɗtooji to bannge ɗemɗe ko hono ɗuum ngoongɗini : mbootu denndaangal ɗemɗe kaaleteeɗe ina yaakoraa woni ko e Worgo Afrik (seerndu ɗum e leydi mbiyeteendi Afrik worgo).
Jooni natten winndirde juuɗe
Haa hannde ɗum toɗɗii ko ɗemɗe e masiŋaaji. Haa e ñalawma hannde oo, so neɗɗo yiɗii winndude huunde maa winndira junngo mum walla tappa e masiŋ, nde winndannde mum feeña. Ngolɗoo laawol kadi taaɓal baɗangal ngal, ko Google waɗi ɗum. Taaɓal baɗangal ngal ko masiŋaaji na « mbaɗta faamde haala, mbinnda ko paami koo ». Ɗum woni ko anndiraa « karallaagal keptingol daaɗe », walla mbiyen kadi « karallaagal keptingol sawta » …
Ganndal Kuule Asamaan walla “Astoronomii” -6- : Naamne (jokkere)

Ko waɗi so leydi ena yiiloo, kuɓeeje e kaaƴe njanataa?
Ko adii fof, leydi so arii e taaraade naange, e leƴƴande fof ndi dogata ko 29km e feccere. Ɗum firti ko kala e waktu, e ndi doga 106 200 km. (Njaaweendi dogdu mayri e nder taarogol naange ko 106 200 km e kala waktu). Leydi so ena taaroo naange, yahrata ko yahdu feewndu. Ndi yahataa e ndi ɓeyda walla e ndi usta njaaweeki no Oto nii! Yahdu ndu ko wooturu, feewndu, wonaa no Oto nii! Ko ɗum waɗi alaa ko foti yande walla helde.
Hol ko saabii leydi ina heewi yerɓude to Yaabaan ?

Ngam dottude, eɗen mbaawi wiyde wonde Japoŋ tagiraa ko yerɓude. Japoŋ ko gorwoocol duuɗe hakkunde geec, pawiiɗe e nokku ɗo lare nay leydi mawɗe kawriti. laral Pasifik, laral Amerik-hirnaange, laral Oraasi (Orop-Asi), e laral Pilipiin.
Laral Pasifik ngo ina dirta no feewi feewde hirnaange (fotde 8 cm hitaande kala) ; kanngo heedi les keddiiɗe ɗee. Kala nokku pottital paɗe bayɗo noon ina heewi heewde dille (yerɓo), tee leydi ina heewi fuccitaade ɗoon (wolkaa). Japoŋ nii fawii ɗoon ko e nokku biyeteeɗo «dadol jaynge», sibu ko e dow 450 wolkaa taartiiɗi Pasifik, tuggude Pantagoni haa Alaskaa, tuggi Kamtesatkaa haa Nuwel Selannde.

