(1862 – 25 Sawiyee 1980 – Ndakaaru - 7 Rabiyu Lawol – Aljumaa waktu 9ɓo)
Asko Saydu Nuuru Taal to bannge duhol
Ceerno Saydu Nuuru Taal yiyi aduna ko e hitaande 1862 to Ñooro to Mali. Jibnaaɗo makko gorko wiyetenoo ko Nuuru Sayko Umar, ɓiy Usmaan, ɓiy Alfaa Sammba to wuro men Halwaar sara Podoor nder Senegal.
Ceerno Saydu Nuuru Taal ko ɓiy Nuuru, ɓiy Raamatullaay, ɓiy Muhamadu Bello, ɓiy Usmaan Dan Foodiya (Fojoo : laamɗo Kano to Ndenndanndi Nijeriya hannde), ɓiy Njobbo Usmaan, ɓiy Saalih, ɓiy Haaruuna, ɓiy Muhamadu Guurɗo, ɓiy Muhamadu Sammba, ɓiy Ayuub, ɓiy Masiraan, ɓiy Buubu Baaba, ɓiy Muusaa Jokkolo (ummoriiɗo Fuuta Tooro), ɓiy Baaba, Ɓiy Hayaas, ɓiy Yugu, ɓiy Jam, ɓiy Jamliige, ɓiy Jooke, ɓiy Jaalige, ɓiy Diinga, ɓiy Daate, ɓiy Maxaama, ɓiy Uŋbata bun Nafi (gooto e hoohooɓe taarinooɓe Muhammadu Nullaɗo Alla, garnooɗo jaaynude Lislaam nder Afrik.
Asko Saydu Nuuru Taal to bannge kosam
Jibnaaɗo debbo Ceerno Saydu Nuuru Taal wiyetenoo ko Aysatu Kamisoko, ɓiy Fulatene Sambeeri, ɓiy Dinamaxa, ɓiy Sambeeri Bah, ɓiy Shaale Makah Gaale Sambeeri, ɓiy Majaata Habuula, ɓiy Sadike Hammadi, ɓiy Ñangiti, ɓiy Sun Jaata (laamɗo Gaadugu Maliŋke).
Ceerno Saydu Nuuru Taal ummii ko e kaatane laamu e diine. To bannge diine iwdi makko Uŋba bun Nafi, koohoowo Muhamadu (yo jam e kisal ngon e mum). Taaniraaɓe makko laamiima hirnaange Afrik to leydi Maliŋkee en, e to leydi Hawusaŋkooɓe. Ɗum addani ndii iwdi laataade jokkondiral hakkunde Maliŋkooɓe e Fulɓe e Hawusaŋkooɓe. Ceerno Saydu Nuuru Taal nehii ko e ganndal, e tiiɗal ɓernde e feerde hakkille, wonde jokleñamo, kaaraysira, deenɗo musidal e banndiraagal.
Ɓoggee haa Kaaso
Oo Ceerno Saydu Nuuru Taal mahii ko laataade ɗoowoowo yimɓe, jannginoowo. Gila e cukaagu makko o yahii Ɓoggee (nder Ndenndaandi Muritani, e Ndar Tiwawoon (Senegal) haa to Madiina Kaaso nder Mali.
Ko e njiylawu ganndal o woni almuudo Ceerno Hammaat Kan to Madiina Kaaso, e Aamadu Muttaar Saako to Ɓoggee e Alhajji Maali Sih to Tiwaawoon. Nde wonnoo ko o peertuɗo moƴƴo hakkille, o yaawii huñaade Deftere Alla nde, o dalii law. O fuɗɗii jaŋgude ganndal diineeji, Sariya, doosɗe celluka arab, ekn… O fawi heen gannde jowitiiɗe “Kimiya” to duɗal Ceerno Muhamadu Oolal to wuro Kitaa nder Mali.
Nde wonnoo Ceerno Saydu Nuuru Taal wonaa almuudo meho, humpito makko addani mo wallifaade defte keewɗe e ɗemngal arab, defte jeyaaɗe e ɓurɗe heewde nafoore to bannge ganndal kuɓtidinngal.
Jannginoowo mo tampataa, biɗtoowo ŋeeñɗuɗo
Ganndal Ceerno Saydu Nuuru Taal e humpito makko fof ko e juuɗe hatojinɓe o lommbi, yimɓe leydi makko e yimɓe Afrik. Oo ceernaajo mo Alla rokki welde haala, cuusɗo ɗanngal, o yilliima leyɗe keewɗe hakkunde 1927 e 1957. Omo waajoo jokkondiral e ɓiyngu-yummaagu, o gostondiral hakkunde leñƴi e paamondiral, o nodda yimɓe e diine Lislaam.
Seernaaɓe Ceerno Saydu Nuuru Taal fof nduwanii-maa mo nde ceertata e makko. Nde o ɓaari to duɗal Madiina Kaaso, Ceerno Hammat Kan duusi mo, duwanii mo moƴƴere, ñaagii yo Alla Toowɗo o jaɓ kala ko o ñaagii.
Ko noon kadi, to Ɓoggee, nde Ceerno Saydu Nuuru Taal ɓaari e duɗal Ceerno Muttaar Saako. Nde ɓe ceertata, o winndani mo seedataagal, o duwanii mo jam e kisal, nde yimɓe keɗotoo mo kala nde o ƴefti konngol omo waajoo. O winndi e seedantaagal hee : “Ceerno Alhajji Maalik Sih mo Tiwaawoon tawi mawnii, wiyii mo : jotondiral men wayi ko no ngal hakkunde Muhammadu Nulaaɗo Alla (Jam e kisal e mum) e Abuubakiri, mbay-ɗen ko no Muusaa waynoo e Haaruuna, mi waɗii ma dono am to banngal hakilantaagal”.
Ɗii duwawuuji ɗoftii nguurndam Ceerno Saydu Nuuru Taal fof e golle makko fof. Ɗum addani laamɓe, gila e koloñaal haa heɓi ɓe jeytaare, jogodaade e makko jokkondiral moƴƴal, njetti moƴƴere makko e hakilantaagal makko.
Ballal haa jam e kisal ñiiɓa
Kamɓe fof ɓe njaɓii ballal Ceerno Saydu Nuuru Taal addi haa jam e kisal ñiiɓi nder ko wonnoo AOF (Afrik Hirnaange mo Farayse), e AEF ( Afrik Fuɗnaange mo Farayse). Ko o gorko keɓiiɗo, dogoowo e deeƴre, mo tikkataa mo haaɓataa, mo soodetaake. O addii ballal teeŋtungal, nafowal Afrik gila e yonta Wolde Winnderiyaŋkoore adannde, o ñaagii deeƴre e jam, o walliti Afriknaaɓe e kala tanaa njiynoo e ndee wolde.
O seholondirii e laaminooɓe AOF e innde leydi Farayse e ardinooɓe tunɗi. O daranii ɓesngu e yimɓe hiiɗanooɓe, jogiiɓe caɗeele hakkunde mum en e laamu. O wallitii heewɓe kadi haa ndañi golle.
Ko e ndiin mbaydi o seholondiri e e ardinooɓe AOF wayɓe no Van Vollenhoven, Roume, e Angoulevant, haa heɓi Mesmer. Omo heewi wiyde : “Nguurndam am fof, so tawii mi meeɗii jaɓde njeenaari ummoraade e kala laamɗo, walla keefeero, janngo hoto mi dañ lommbude junngo am e junngo Muhamadu (jam e kisal e mum).
Moƴƴere Ceerno Saydu Nuuru Taal e kaaraysiraagal makko, jaambaraagal makko e wonde mo jom konngol, adaanii mo seholondirde e Hooreeɓe leyɗe heewɓe, hono Vincent Auriol, Charles de Gaulle, Georges Pompidou, Giscard d’Estaing, ekn… Hooreeɓe leyɗe heewɓe njaagiri mo ko jibnaaɗo diisneteeɗo. Nde Senegaal naati iiñcuru e kitaale 1958-1960, konngol makko wallitii falaade ƴiiƴam nder Senegal e Mali.
Darjeende cehilaagal Ceerno Saydu Nuuru Taal e Lepold Sedaar Senngoor alaa mo humpi. Hakkunde maɓɓe ko nuunɗal e giɗli. Ngal tuugnii ko e giɗli maɓɓe e Senegaal kam e darnde safrude caɗeele mayri. Won hinnde sanɗaaji inniranoo mo. Ñalnde ɓeen ɓaarata to duɗal toowngal, Senngoor wiyi : “Minen haɓantenooɓe jeytaare ngenndi, Alhajji Saydu Nuuru hollii humpito mum e yimɓe e kuuje, addanii min ballal mum e ngenndiyaŋkaagal mum. O jaŋnginii min yankinaare e kala nde kuule mawɗe ƴeftatee, e jaambaraagal nder kareele amen… Ko o daarorgal yankinaare e moƴƴere, udditaare hakkille, gannduɗo Saydu Nuuru Taal fof yankinanto ɗum, jaɓantu ɗum, yooɗete ɗum, hulat ɗum, hooloto ɗum…”.
Neɗɗo Alla, neɗɗo muñal
Ceerno Saydu Nuuru Taal, sikke alaa, ko neɗɗo Alla, ko o neɗɗo keewɗo muñal, muñanɗo yimɓe, heccuɓe mo, ɓe o yontidaa, e ɓe o hecci. O meeɗaa seerde e jaɓɓaade arooɓe e makko, heɗaade ɗum en, safrude caɗeele mum en e hakke baawal makko. Ceerno Saydu Nuuru Taal reenii ɓesngu mum kala : mawɓe e sukaaɓe, ɓiyɓe e taaniraaɓe e njaatiraaɓe, dañɓe e waasɓe, juulɓe heen e ɓe ngonaa heen juulɓe, fof nanngiraa ko ceernaajo maa almuudo.
Nde ngar-ɗaa boleeru Ceerno Saydu Nuuru Taal kala, takko laawol Repubilik, tawa ko galle ina wiyi piɓ yimɓe. Moƴƴe makko mbaawaa limteede ngati ko maayo, gasataa.
Ceerno Saydu Nuuru Taal woniino neɗɗo mawɗo, neɗɗo mo en njejjittaa haa bada. Golle makko e balle makko ina nganndaa gila e leydi makko, haa heɓi duunde Afrik, yalti ɗum kadi. Leyɗeele keewɗe manii mo, njeeni mo ceedante kolliriije ɗo giɗli mum en e makko tolnii.
Ina e ɗeen leyɗeele : Senegal, Muritani, Farayse, Beneŋ, Alseri, Komoor, Mali, Madagaskar, Almaañ, Siin, Tunus, Niijeriya, Nijeer, Kodduwar, Sayiir (RDC), Lubnan, Kamruun, Marok, Kamputshea, ekn… gasataa e limoore tan.
Iwdi (e Farayse) : Aamadu Tijjani Kan
Firo (e Pulaar) : Aamadu Malal Gey
Alhajji Saydu Nuuru Taal, ceernaajo ganndo ganndaaɗo nder duunde Afrik, ko taani mum (taanum) Alhajji Umar Taal. Cuddiiɗo makko wonnoo ko gooto e ɓiɓɓe Alhajji Maalik Sih to Tiwaawoon. O yiyi aduna ko e hitaande 1862, o yalti mo ko e 1980. O wuurii duuɓi teemedere e duuɓi sappo-e-jeetati (118).
E fawaade e ganndal makko boleeji diine Lislaam, addani mo wonde tuugneteeɗo baŋ-yoo-baŋ nder duunde Afrik e ko yalti ɗum. O tawtoraama tigi daartol leydi Senegal. Ko Alhajji Saydu Nuuru Taal ñiiɓnunoo jokkondiral keeringal hakkunde ɓesngu Alhajji Umar Taal e ɓesngu Alhajii Maalik Sih to Tiwaawoon.
Nde mawniraaɓe makko Aamadu Muntaqaa Seek Umar to Ɓoggee e Muntaqaa Ɗaahaa Seek Umar to Luga njalti aduna, ko kaŋko Alhajji Saydu Nuuru Taal renndini ɓesnguuji maɓɓe o waɗi ɓe kaɓɓol gootol. Ko ndeen o fooɗi Ceerno Muntaqaa Aamadu e minñi mum Ceerno Umar Taal to Ɓoggee o waɗi e njiimaandi makko. O fooɗi kadi Sheek Umar Muntaŋaa Ɗaahaa e miñiraaɓe mum Habiibu Muntaqaa Ɗaahaa e Muttaar Muntaqaa Ɗaahaa, to Luga, o waɗi e njiimaandi makko.
O fayi Niijeriyaa, o fooɗi toon ɓesngu mawniiko Aamadu Habiibu Nuuru, oon woni Makki Habiibu Nuuru e ɓiy mum Saydu Makki Nuuru. O fayi Ndar, o fooɗi ɓesngu bandiiko debbo Faaɗima Najiiru Sheek Umar, ɓeen ngoni : Najiiru Lih, Aamadu Najiiru Lih, Saydu Nuuru Lih, Habiibu Lih, Sheek Umar Lih.
O renndini ɓe kamɓe fof, o holli ɓe laawol jokkere enɗam hakkunde maɓɓe e hakkunde maɓɓe e juulɓe. O holli ɓe yiɗde taaniiɓe Sheek Umar ɗo tolninoo e dental ɓesngu mum, kala ɗo waawi wonde e jookli aduna o.
Alhajji Saydu Nuuru Taal ko jokam-leño mo hono mum weeɓaani. Yo Alla ɓuuɓnu ƴiye makko, naatna mo Aljanna, kaŋko e maayɓe juulɓe kala. Yo en ɓooy duwanaade mo e sakkanaade mo.
Aamadu Malal Gey
Njaatige F.Ɓ. to Ndakaaru

Udditgol waɗi ko duuɓi 20 caggal diidngo
Njeenaari wonande UMMAH
Jumaa «Alhajji Umar Taal» mo Ndakaaru udditaa ko ñalnde Aljumaa 24 Sawiyee hitaande 2008. Waliyaaɓe e seernaaɓe, hooreeɓe lesɗe, jagge laamu… heewɓe tawtoraama uddigol ngol. Ɓee heen ummii ko e diiwaan he, woɗɓe ummii ko lesɗe Aarabeeɓe, e ɗe Orop e Amerik. Ko ndeen Kalifu Ceerno Madaane Taal wiyi «oo jumaa ko njeenaari wonande Ummaah fof no woorunoo»,
njeenaari ummoraade e Ceerno Muntaqaa Aamadu Muntaqaa Sayko Umar Taal.
Diidi jumaa ka ko «yarhamhu» Ceerno Muntaqaa Taal e hitaande 1980. Ko fodoore makko feewde e juulɓe laatii goonga, hitaande caggal duttagol makko e Joom men, ñalnde 12 Saawiyee 2007, hitaande ko adii udditgol jumaa ka.
Hiŋkinii, jiimi e geec Atlantik
Jumaa ka darii ko sera « Porte du Millénaire » nder nokku ganndiraaɗo «Mausolée Saydu Nuuru Taal. Ko ɗoon oo ganndo kowhowo lelii.
Suudu Alla ɓurndu keewɗi mawnude
Jumaa o ina waawi nawde fotde ujunnaaji joy neɗɗo (5 000). O mahiraa ko taakaw. Wertaango les ngo ko 1600 m2, ina joɗɗina 3000 neɗɗo. Wertaango dow o ko 700 m2, ina moofta 2000 neɗɗo. Dinndeere mbildi ndi ko 900 m2. Wertaango jumaa o fof ko 3200 m2. Ɗum fof dinngiral galle o alaa heen.
Miliyaaruuji tati e miliyoŋaaji 2 mahi ngal gollal
Duuɓi noogaas omo mahee, duuɓi noogaas juulɓe ina nduwoo ina njiyloo ngalu no mahri. Ceerno Muntaqaa alaa darned, alaa joɗnde. Yaakaare makko ko huuɓnude fodoore makko feewde e juulɓe, feewde e Fuutaŋkooɓe : darnude Jumaa ceedotooɗo lelngo Ceerno Saydu Nuuru Taal, maha ɗoon Jumaa Sheek Umar Al-Fuutiyu Taal.
Ñalnde udditgol makko, Kalifu ɓesngu Sheek Umar, Habiibu Muntaqaa Taal wiyi : “… Ɗum fof ko gollal Ceerno Saydu Nuuru Taal…”. Muttaar Wan, Jaggal laamu Mali kalfinaangal Geɗe Jaltuɗe, taani mum Sheek Umar, kañum holliri ko ɗoon ɗo Jumaa wonaniri juulɓe kala “daarorgal laaɓtungal”, wonaniri ɓesngu Sheek Umar “maantoode nde yejjittaake”. Hoohooɓe wayɓe no jooɗaniiɗo Alseri to Senegaal e Muhamed Saydi wul Hammoodi kalfinanooɗo hakke aadee to Muritani, ɓe kollitii gollal Ceerno Muntaqaa golli, haa oo martaba waawi dañeede. Ɓe mbiyi “… oo jumaa ko njuumiri ndi Ceerno Muntaqa jumani juulɓe kala… Ceerno Muntaqaa ko gorko jankiniiɗo, jaajɗo hakkille, sabu makko wonde kaaraysire, cuuɗi galle makko ngalaa hay baafe, fof ko ko udditanaa mo woni kala, giɗo Alla mo galle mum wonti jokkorde roŋkitɓe”.
Ceerno Madaane : “ko fodoore huuɓnaa”
Nde Ceerno Maadaane Muntaqaa yaltinani juulɓe ko jibnaaɗo fayndinoo. Ko ndeen o wiyi : “Ceerno Muntaqa huuɓnii fodoore mum e juulɓe e Fuutaŋkooɓe nde oo jumaa wortaa. Ko gollal yimɓe fof haa teeŋti noon e Leopold Sedar Senghor, dokkuɗo Ceerno Saydu Nuuru oo nokku… Wandiraaɓe juulɓe, jumaa mon nani”.
Oo ñalawma Aljumaa 24 Sawiyee hitaande 2008, udditgol Jumaa Ceerno Saydu Nuuru hawriti e Siyaara Saydu Nuuru e Ceerno Muntaqaa. Juulni ñalnde heen ko Ceerno Saydu Nuuru Muntaqaa Taal, miñi mum Ceerno Madaane Muntaqa Taal.
Yo en njogoro Jam e Cellal e Kisal
Aamadu Malal Gey